Stare poškodbe – nove rešitve
Moderna galerija že vrsto let pri nekaterih projektih sodeluje z Oddelkom za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki z mladimi močmi pomaga tako pri raziskovalnem delu, diagnostiki, dokumentiranju, posegih in preventivni konservaciji kot tudi pri pripravi gradiv za izobraževanje širše javnosti.
Ob podelitvah nagrad Riharda Jakopiča pripravljamo teden Riharda Jakopiča, v katerem predstavljamo razstavo Rihard Jakopič pod drobnogledom. Z razstavo približujemo redko videna in občutena Jakopičeva dela iz depoja Moderne galerije in z njimi povezane konservatorko-restavratorske vsebine čim širši javnosti, tudi ranljivim skupinam, kot so slepi in slabovidni.
Na razstavi predstavljene slike so bile dolga leta hranjene v depoju Moderne galerije, saj so bile preveč poškodovane, da bi jih lahko razstavili. Razlog za poškodovanost umetnin lahko iščemo v prvi vrsti v času nastanka med letoma 1900 in 1924 – ta je botroval uporabi slabših, le rahlo klejanih nosilcev (iz redkega grobega platna ali jute) brez podloge in pastoznih oljnih nelakiranih nanosov barv – ter v različnih preteklih poskusih utrjevanja ali podlepljanja slik, izvedenih zaradi razpokanosti in odpadanja slikovnih plasti. Marsikateri tak poseg se z današnjega vidika ne zdi primeren. Z razstavljenimi umetninami – nekatere so že konservirane-restavrirane, druge so prikazane še med posegi – in s fotografijami, projekcijami in tehnološkimi študijami prikazujemo pomanjkljivosti starih načinov reševanja slik na platnu in današnje rešitve.
V sklopu prizadevanj, da bi razumevanje umetnin in našega dela približali čim širšemu krogu ljudi, ki bi del gradiva smeli tudi vzeti v roke in začutiti material, v razstavo vključujemo prikaze različnih načinov podlepljanja nosilcev in tehnološke študije detajlov izbranih slik.
Dodano vrednost predstavljajo rezultati pridruženega trimesečnega študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) z naslovom Začutiti umetnino. Naslov ima dvojni pomen – vključuje tako otip kot tudi čustveno dojemanje umetnine. Modeli umetnine so pripravljeni na več nivojih – kot »zemljevid« oblik celotne kompozicije ter zatem kot detajli in kot zmodeliran motiv. Hkrati z dotikanjem modelov nam vonj, zvok in pripoved zgodbe pomagajo doživeti in dojeti umetnino celostno.
Namen predstavitve je spoznati umetnine z različnih zornih kotov, jih doživeti z vključevanjem raznih čutov ter spodbuditi obiskovalce k razmisleku o pomenu predstavljenih umetniških del, načinih njihovega hranjenja, pravilnega vzdrževanja in reševanja.
Konservatorsko-restavratorska stroka s tem dogodkom začenja 13. konservatorsko-restavratorsko transverzalo, ki bo do novembra z različnimi dejavnostmi osvetljevala prizadevanja vseh, ki varujemo našo kulturno dediščino.
